PLANTARNI FASCITIS IN PETNI TRN

KLINIČNA DIGNOZA: plantar fasciitis, spina calcanei,

DRUGA TERMINOLOGIJA: vnetje planterne aponevroze, plantarna fascioza in spina calcanei, petni trn, entezofit

Plantarni fasciitis (PF) je klinična diagnoza, ki jo opisujeta bolečina in občutljivost v spodnjem delu pete. PF je eden izmed najpogostejših degenerativnih procesov, ki nastane zaradi pretiranega raztezanja plantarne fascije, kar vodi v mikropoškodbe v njenem poteku ali ob njenem narastišču na petnico.

Bolečina pogosto seva proti sredinskemu delu petne blazinice ali proti notranje sprednjem delu petnice. Širjenje je mogoče tudi vzdolž plantarne fascije v medialni longitudinalni stopalni lok. PF je eden najpogostejših vzrokov za bolečino v peti. Kot glavni dejavnik razvoja bolezni je navedena mehanična preobremenitev.

Stopnja prevalence pri splošni populaciji sega od 4 % do 7 % pri starejši populaciji, stopnja se poviša pri športnikih, v splošnem 8 % do 25 % pri tekačih.

V skoraj 80 % primerov PF je prisotna tudi napetost Ahilove tetive in pretirano zategovanje zadnjih lož. 

Opis diagnoze:

Trn v peti je koščen izrastek, ki se izrašča iz petničnega dela v mehko tkivo plantarne fascije. Najdemo jih na mišično-kostnem narastišču. Izvirajo iz kosti in se vraščajo v mehka tkiva v plantarni fasciji. Plantarni fascitis prispeva k nastanku pretiranega kostnega tkiva v bolečem predelu.Etiologija trna v peti še ni povsem jasna. Hipoteza je, da ponavljajoče proobremenitve plantarne fascije vodijjo, do vnetja in pokostenitve (osifikacije) na sliku kite s kostjo. Domneva se, da je trn v peti povezan s plantarnim fascitisom, saj je prisoten pri 45–85 odstotkov pacientov s plantarnim fascitisom.

Dejavniki tveganja za PF in petni trn: debelost, starost, plosko stopalo (pes planus), prekomerna pronacija, visok medialni vzdolžni stopalni lok (pes cavus), prikrajšava Ahilove tetive, prikrajšava mišic na zadnji strani spodnjega uda (fleksorne kolenske mišice in tricep surae), omejena dorzifleksija v gležnju,..

dejavniki tveganja na katere lahko vplivamo: Neprimerna obutev, bosa hoja, dolgotrajne obremenitve, neaktivnost, trda podlaga, nezadostno mišično raztezanje, hitro povečanje aktivnosti v kratkem času.

Funkcija vložka: omejitev nepravilnega gibanja stopala in njegova stabilizacija, s čimer dosežemo zmanjšanje preobremenitve na plantarno fascijo.

Pogosti klinični simptomi: prvi jutranji koraki, ki so zelo boleči, in bolečina po športni aktivnosti. Na dotik občutljiv predel petnice. Bolečina je lahko prisotna tudi na medialnem vzdolžnem loku.

Dodatna terapija: V začetni fazi lajšanja bolečine se svetuje počitek, zmanjšanje aktivnosti, uporaba analgetikov in hlajenje. Zdravljenje lahko obsega kombinacijo kriomasaže, razteznih in krepilnih vaj, postopke manualne terapije, iontoforeze, ultrazvoka, kineziotapinga, nesteroidnih protivnetnih zdravil, vložkov za čevlje, nočne ortoze in udarnih globinskih valov

Pri petnem trnu je zdravljenje usmerjeno na zdravljenje vnetega procesa in k zmanjšanju napetosti na plantarno fascijo in pripadajoče strukture.

KDAJ ORTOPEDSKI VLOŽKI IN ZAKAJ:

Ko se težave ne rešimo s fizioterapijo oziroma ta traja dalj časa. Z uporabo ortopedskega vložka lahko začnemo že takoj ob pojavu težave vendar je nujno, da zraven stopalo tudi ustrezno masiramo in raztezamo. Takojšna uporaba vložka je zaželjena tudi, ko je ob petnem trnu in vnetju plantarne fascije prisotna deformacija stopala (plosko ali obokano stopalo), spremenjen položaj petnice (valgus, varus) ali pretirana pronacija ali supinacija stopala. Z ortopedskim vložkom dosežemo stabilizacijo stopala in s tem razbremenitev preobremenjene tetive. Ko pa je že prisoten petni trn pa ga lahko z ortopedskim vložkom ustrezno lokalno razbremenimo tako, da več sile preosmerimo v preostale dele stopala.